Center in Galerija P74, 14. marec ― Jože Barši, Klara Klausberger, 1997-2023, detajl postavitve Jože Barši, There are many answers to the question about why to grow vegetables, 1997 20. – 23. 3. 2025 SPARK Art Fair Vienna 2025 prostor F10, Marx Halle, Dunaj ______ Z velikim veseljem napovedujemo sodelovanje na mednarodnem sejmu sodobne vizualne umetnosti SPARK Art Fair Vienna 2025. Letos predstavljamo dela vrhunskega mednarodno uveljavljenega umetnika Jožeta Baršija, ki bodo na ogled na stojnici F10 v Marx Halle na Dunaju. Na sejmu, ki bo na ogled med 20. in 23. marcem 2025 se predstavlja 90 galerij iz 5 različnih kontinentov. Njegovo edinstveno razstavno arhitekturo navdihuje jeklena konstrukcija zgodovinske dvorane MARX HALLE. Model demokratizacije predvideva vse galerije z enako velikimi prostori in arhitekturno orientacijo. Galerija P74 je letos edina slovenska galerija ki sodeluje na sejmu SPARK. ______ Klara Klausberger je ime časopisa, ki ga je leta 1993 izdajal ob svojih razstavah. V prepognjenem formatu A3 je na nekaj straneh obravnaval teme kiparstva, arhitekture in reklame. Prva stran je bila namenjena reklamiranju tega, kar mu je bilo v tistem času všeč (šolsko pohištvo Jean Prouveja). Notranje strani je namenil besedilom o kiparstvu in arhitekturi. Na zadnji strani je objavil fotografijo svojega dela. V nulti številki časopisa je na prvi strani objavil stavek: ”Rad imam časopise in ne vem kaj bi s katalogi”. V času, ki tiskanim izdajam časopisov ni naklonjen, izpostavlja fizičnost časopisov, ki jih nabira dlje časa. Časopisni papir kot oblikovan nosilec časopisnih vsebin in raznolikost časopisov ga še vedno zanima. Prostor spreminja v notranjost velike trafike. Jože Barši (1955) je diplomiral na FAGG (arhitektura) in na ALUO (kiparstvo), kjer je opravil tudi specialko. Njegovo delo obsega raznolika interesna območja, od site-specific del do radijskega oddajanja kot prostora razstavljanja,

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 10. marec ― Svoj pristop in odnos do slikanja bi lahko primerjal z avanturističnim potovanjem. Znana sta mi okvirna smer potovanja in katera sredstva vzamem s seboj. Vse drugo se zgodi na poti in sproti. Gre za prepustitev toku potovanja in bolj ko se spuščajo cilji, namere in pričakovanja, več presenečenj in iznajdb se lahko zgodi na poti (na sliki). Slikanje ima dosti opravka s telesom. Ne samo s fizičnim, grobo snovnim telesom, ki vodi čopič in dela poteze, ampak tudi s finosnovnim telesom, katerega del so tudi kvalitete občutenja. Prek kvalitet lastnega občutenja se lahko potopimo v polje bivanja. Med značilnostmi mojega telesnega občutenja bivanja so živo zgoščeno, kondenzirano energetsko udobje, nenehno polzenje, premikanje, celo brezmejno letenje. Dobro občutenje lastnega bivanja je notranja brezmejna kvaliteta. Ohranjata in poglabljata pa ga usmerjena pozornost, mehkoba in nenavezanost. Proces svojega dela bi lahko poimenoval tudi fluidna navigacija, kjer cilj ni končni objekt, ki ga je potrebno uresničiti, temveč izhodiščna točka poti, po kateri polzim, drsim z vsemi viri zaznavanja. Fine tuning = proces, rahločutno uglaševanje kakovosti in usklajevanja z materialnostjo poti. Mitja Ficko V svojem delu se osredotočam na bivanjsko tematiko, predvsem na razmerje med organskim obstojem in strukturo različnih sistemov okrog nas. Polje raziskovanja kompleksnosti naše eksistence se kaže v večplastnem ustvarjalnem procesu, kjer se barva postopoma nalaga s pomočjo slikarskih tehnik, ki se med seboj prepletajo in s katerimi na sliki pride do izraza odnos med gesto in linearno risbo. Nasproten proces se kaže v kolažih, kjer je med plastmi različnih materialov in barve možno zaznati prostor med njimi in posledično njihove sence. Tematsko se kolaži in slike dopolnjujejo, a vendar kažejo drugačen odnos do prostora. Medtem ko pri slikah velikokrat nalagam in s pomočjo lepilnih trakov odvzemam plasti barve, jih pri kolažih nalagam in jim šele z dviganjem od površine dam končno kompozi